| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 |
Srečanje s pisateljem
sobota, 13.03.2010
V Kozarjevem letu želimo ovrednoti literarno delo Lojzeta Kozarja, odranskega župnika in pisatelja. Zato smo pripravili srečanje, ki je bilo v soboto, 13. marca 2010. Ob 18. uri smo se zbrali ob grobu pokojnega župnika. Po molitvi smo odpravili v župnijsko cerkev, kjer smo obhajali sveto mašo, ki jo je vodil škof dr. Jožef Smej, prijatelj pokojnega župnika in poznavalec njegovega dela. V pridigi je spomnil na 14. marec 1966, ko se je zgodila nesreča pri gradnji odranske cerkve in je potem on kot soboški župnik v bolnišnici mazilil ponesrečene. Posredoval je tudi za zaprtega zidarskega mojstra, pa tudi župniku je ne nek način ohranil življenje, ko mu je poslal učenko, da jo je pripravil na zakramente. Nesreča se je zgodila ravno v času, ko je trajal pouk in tako je župnik ostal živ.
Pri sveti maši so sodelovali tudi šolarji, ki so v znamenje hvaležnosti prinesli na oltar Kozarjeve knjige. Pri bogoslužju je sodeloval tudi diakon Imre Jerebic, ki je pokojnega župnika zelo cenil.
Po sveti maši so vsi zbrani zapeli himno Kozarjevega leta pesem Prelepo ravno je polje. Nadaljnji program je povezovala Klavdija Dominko, članica odbora Kozarjevega leta. K mikrofonu je najprej povabil škofa dr. Jožefa Smeja, ki je spregovoril o treh Kozarjevih knjigah Takšen prag, Topla babičina dlan in Licenciat Janez. Svoje razmišljanje je sklenil z besedami:
»Po pravici se lahko sprašujemo, ali res predstavlja Prekmurje v slovstvu le Miško Kranjec, Ferdo Godina in drugi sodobni mlajši? Ko pa so vendar Kozarjeva dela izšla tudi v 15.000 izvodih. Posamezni deli so prevedeni tudi v druge jezike, tako nap. Premakljivi svečnik v madžarščino (Az elmozditható gyertyatartó), Napisan na božjo dlan pa v španščino (Escrito en la palma de Dios), v italijanščino (Tracciato sul palma di Dio), v angleščino (Written on God's hand). Morebiti pa smo glede Kozarjevega premalega pomena mi sami krivci, ker premalo govorimo in pišemo o njem. Miza, na kateri piše človek knjigo, je žrtvenik. Ponovno mi je Kozar potožil: »Če pisanje knjige za nekaj tednov opustim, me stane veliko žrtev, da se spet spravim k pisanju.«
Večera s pisateljem se je udeležil tudi ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti profesor Jože Vugrinec. Predstavil je Kozarjevo soustvarjanje Stopinj, njegova dela, ki bogatijo ta zbornik, ki ga je Kozar 25 let tudi urejal. Posebej je predstavil literarna dela, pesmi in razne zapise. Vse je nad 80.
Stanko Skledar je prebral povzetek prispevka, ki ga je napisal g. Tone Ciglar, SDB. V njem analizira Kozarjeva dela z vzgojnega vidika. O Kozarju je zapisal, da je bil vzgojitelj in to dober vzgojitelj. Vzgajal je tudi s knjigo. Ciglar je med drugim zapisal: »Kozarjeva zvestoba Bogu, ljudem in svojemu poslanstvu meji na mučeništvo, saj je to trajalo vse njegovo duhovniško življenje. Zares je bil mučenec zvestobe. Zato je bil prepričljiv v svojih besedah.«
Vsi ti prispevki bodo objavljeni v zborniku o msgr. Lojzetu Kozarju, ki bo izšel ob koncu leta. V njem bo tudi prispevek, ki v tem večeru ni prišel na vrsto, to je predstavitev odziva bralcev, ki so župniku ob izidu njegovih knjig pisali pisma in izražali svoja mnenja. Odranski rojak p. Ciril Zver je npr. med drugim zapisal: »Knjigo (Takšen prag) sem v hipu prebral, tako je zanimiva, da je človek ne more odložiti, dokler je ne prebere. Kar ponosen sem, da imajo odrančarji tako slavnega in imenitnega župnika.«
Bogat večer je dodatno obogatila projekcija pred sveto mašo o odmevih na Kozarjevo pisanje, kar je nagovarjalo skupaj s priložnostno razstavo tudi vernike pri nedeljski sveti maši.
Foto: Miran Skledar
Pri sveti maši so sodelovali tudi šolarji, ki so v znamenje hvaležnosti prinesli na oltar Kozarjeve knjige. Pri bogoslužju je sodeloval tudi diakon Imre Jerebic, ki je pokojnega župnika zelo cenil.
Po sveti maši so vsi zbrani zapeli himno Kozarjevega leta pesem Prelepo ravno je polje. Nadaljnji program je povezovala Klavdija Dominko, članica odbora Kozarjevega leta. K mikrofonu je najprej povabil škofa dr. Jožefa Smeja, ki je spregovoril o treh Kozarjevih knjigah Takšen prag, Topla babičina dlan in Licenciat Janez. Svoje razmišljanje je sklenil z besedami:
»Po pravici se lahko sprašujemo, ali res predstavlja Prekmurje v slovstvu le Miško Kranjec, Ferdo Godina in drugi sodobni mlajši? Ko pa so vendar Kozarjeva dela izšla tudi v 15.000 izvodih. Posamezni deli so prevedeni tudi v druge jezike, tako nap. Premakljivi svečnik v madžarščino (Az elmozditható gyertyatartó), Napisan na božjo dlan pa v španščino (Escrito en la palma de Dios), v italijanščino (Tracciato sul palma di Dio), v angleščino (Written on God's hand). Morebiti pa smo glede Kozarjevega premalega pomena mi sami krivci, ker premalo govorimo in pišemo o njem. Miza, na kateri piše človek knjigo, je žrtvenik. Ponovno mi je Kozar potožil: »Če pisanje knjige za nekaj tednov opustim, me stane veliko žrtev, da se spet spravim k pisanju.«
Večera s pisateljem se je udeležil tudi ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti profesor Jože Vugrinec. Predstavil je Kozarjevo soustvarjanje Stopinj, njegova dela, ki bogatijo ta zbornik, ki ga je Kozar 25 let tudi urejal. Posebej je predstavil literarna dela, pesmi in razne zapise. Vse je nad 80.
Stanko Skledar je prebral povzetek prispevka, ki ga je napisal g. Tone Ciglar, SDB. V njem analizira Kozarjeva dela z vzgojnega vidika. O Kozarju je zapisal, da je bil vzgojitelj in to dober vzgojitelj. Vzgajal je tudi s knjigo. Ciglar je med drugim zapisal: »Kozarjeva zvestoba Bogu, ljudem in svojemu poslanstvu meji na mučeništvo, saj je to trajalo vse njegovo duhovniško življenje. Zares je bil mučenec zvestobe. Zato je bil prepričljiv v svojih besedah.«
Vsi ti prispevki bodo objavljeni v zborniku o msgr. Lojzetu Kozarju, ki bo izšel ob koncu leta. V njem bo tudi prispevek, ki v tem večeru ni prišel na vrsto, to je predstavitev odziva bralcev, ki so župniku ob izidu njegovih knjig pisali pisma in izražali svoja mnenja. Odranski rojak p. Ciril Zver je npr. med drugim zapisal: »Knjigo (Takšen prag) sem v hipu prebral, tako je zanimiva, da je človek ne more odložiti, dokler je ne prebere. Kar ponosen sem, da imajo odrančarji tako slavnega in imenitnega župnika.«
Bogat večer je dodatno obogatila projekcija pred sveto mašo o odmevih na Kozarjevo pisanje, kar je nagovarjalo skupaj s priložnostno razstavo tudi vernike pri nedeljski sveti maši.
Foto: Miran Skledar
