Odranci
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

MISEL DNEVA

"Nemogoče je ostati Bogu pi volji, obnem pa jesti s prepovedanega drevesa." B. sl. Danijel Halas

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov knjižice o B.s. A. Kozarju?
  Neuničljivo upanje
  Upanje in vera
  Dober in pravičen
  Dober in nezlomljiv
  Dober in neuničljiv
  Med nami živi
  Vsa moja ljubezen
rezultati anket

Kratka zgodovina

Odranci
župnija in cerkev neuničljivega upanja

Vas Odranci se prvič omenja leta 1322. Ime je dobila po mučencu Adrijanu (Adrianch). Do leta 1760 so Odranci spadali v pražupnijo Turnišče, nato v  novoustanovljeno župnijo Beltince in končno je bila leta 1944 ustanovljena samostojna odranska duhovnija, ki je leta 1961 postala samostojna župnija.
Načrt za cerkev Svete Trojice je že leta 1946 naredil Plečnikov asistent ing. arh. Janez Valentinčič, univ. prof. iz Ljubljane. Toda takratna oblast ni hotela izdati gradbenega dovoljenja, zaplenila je celo ves material za novo cerkev in zaprla župnika in cerkvene odbornike.
Ker cerkve niso smeli zidati, so si verniki leta 1950 postavili leseno cerkev, ki je služila za redno bogoslužje kar 17 let.
Za sedanjo cerkev je bilo izdano gradbeno dovoljenje leta 1964. Oblast pa ni dovolila gradnje treh zvonikov in še marsikaj je odpadlo, kar bi cerkev naredilo lepo. Pri gradnji kupole se je 14. marca 1966 zgodila nesreča, ki je zahtevala osem smrtnih žrtev. Osem odranskih vernikov je postalo osem duhovnih stebrov odranske župnije. Po teh žrtvah so bili leta 2006 poimenovani stebri v cerkvi.
Odranska cerkev Svete Trojice je dragocena tudi zaradi fresk, ki jih je v letih 1968-1972 naslikal akademski slikar duhovnik Stane Kregar iz Ljubljane. To je po površini njegovo največje delo (čez 220 m² poslikane površine). Sliko za oltarjem je leta 1995 naslikal akademski slikar Štefan Hauko.
Orgle je leta 1997 naredila škofijska orglarska delavnica Maribor.
Odransko župnijsko občestvo je zbiral in duhovno oblikoval prvi župnik msgr. Lojze Kozar (rojen 11. novembra 1910 v Martinju, umrl 29. aprila 1999 v Odrancih, kjer je pokopan). Bil je tudi pisatelj in urednik, zborovodja in vsestranski kulturni delavec. Med drugim je v knjigi Neuničljivo upanje opisal povojne dogodke v Odrancih, gradnjo cerkve, nesrečo, zapor, predvsem pa trdno vero odranskega občestva. Ta roman je rojak prof. Jože Zadravec imenoval listina stoletja.
Želja župnika Lojzeta Kozarja in odranskih vernikov je vseskozi bila, da se cerkev dokonča. V jubilejnem letu 2000, ko je bila odranska cerkev razglašena za romarsko, je upanje na dokončanje cerkve začelo zoreti. Leta 2004 so bili zgrajeni zvoniki po prvotnih načrtih iz leta 1946 in obnovljena je bila zunanjost cerkve. Naslednje leto je bila urejena še okolica in 22. maja 2005 je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil zgrajene zvonike in dokončano cerkev.
Župnija Odranci šteje 1619 vernikov. Cerkvi je dala 7 duhovnikov, 32 redovnic in enega stalnega diakona.

Odranci
Die Pfarre und Kirche der unzerstörbaren Hoffnung

Das Dorf Odranci wurde erstmals im Jahre 1322 erwähnt. Den Namen bekam das Dorf nach dem Märtyrer Adrian (Ardrianch). Bis zum Jahre 1760 gehörte das Dorf zu der Urpfarre Turnišče, danach zu der neuentstandenen Pfarre Beltinci. Im Jahre 1944 wurde endlich eine selbständige geistliche Gemiende Odranci gegründet, welche im Jahre 1961 zur selbständigen Pfarre wurde.
Die Pläne für die Kirche der Hl. Dreifaltigkeit wurden schon im Jahre 1946 vom Plečnik – Assistenten Ing. Arh. Janez Valentinčič, einem Univ. Prof. aus Ljubljana, gemacht. Jedoch wollte die damalige Macht keine Baugenehmigung erteilen. Es wurde sogar das ganze Material für die neue Kirche konfisziert, der Pfarrer und die Kirchen-Ausschußmitglieder wurden verhaftet.
Weil man keine Kirche bauen durfte, bauten die Gläubigen im Jahre 1950 eine Kirche aus Holz, in welcher ganze 17 Jahre Gottesdienste abgehalten wurden.
Für die jetzige Kirche wurde die Baugenehmigung im Jahre 1964 erteilt. Die Macht erlaubte aber den Bau von 3 Glockentürmen und anderen Details, welche die Kirche schöner machen würden, nicht. Beim Bau der Kuppel passierte am 14. März 1966 ein Unfall, bei welchem 8 Menschen ihr Leben verloren. Aus 8 Gläubigen von Odranci wurden 8 geistliche Säulen der Pfarre Odranci. Nach diesen Opfern wurden im Jahre 2006 die Säulen in der Kirche benannt.
Die Kirche der Hl. Dreifaltigkeit in Odranci ist auch wegen ihrer Fresken wertvoll. Sie wurden in den Jahren 1968 – 1972 vom akademischen Maler und Pfrarrer Stane Kregar aus Ljubljana gemalt. Es handelt sich hier, der Fläche nach, um sein größtes Werk (über 220 m2 der bemalten Fläche). Das Bild hinter dem Altar ist das Werk des akademischen Malers Štefan Hauko.
Die Orgel wurde im Jahre 1997 von der Diözesan-Orgelwerkstatt in Maribor gebaut.
Die Kirchengemeinde von Odranci wurde gesammelt und geistlich geformt vom ersten Pfarrer msgr. Lojze Kozar (geb. am 11. November in Martinje, gestorben am 29. April 1999 in Odranci, wo er beerdigt wurde).  Er war  auch ein Schriftsteller und Redakteur, Chorleiter und vielseitiger Kulturarbeiter. Unter anderem beschrieb er im Werk »Neuničljivo upanje« (Die Unzerstörbare Hoffnung), die Nachkriegsjahre in Odranci, den Kirchenbau, den Unfall, das Gefängnis, vor allem aber den festen Glauben der Kirchengemeinde von Odranci. Dieses Roman nannte der Landsmann Prof. Jože Zadravec die Schrift des Jahrhunderts.
Der Wunsch des Pfarrers Lojze Kozar und der Gläubigen von Odranci war immer, dass die Kirche zu Ende gebaut wird. Im Jubiläumsjahr 2000, in welchem die Kirche von Odranci zur Pilgerkirche ernannt wurde, begann die Hoffnung für die Fertigstellung zu reifen. Im Jahre 2004 wurden die Glockentürme nach den Originalplänen aus dem Jahre 1946 fertiggebaut, auch die Aussenfassade wurde erneuert. Im Jahr darauf wurde die Umgebung der Kirche eingerichtet und am 22. Mai 2005 wurden die gebauten Glockentürme und die Fertiggebaute Kirche vom Maribor – Bischof dr. Franc Kramberger eingesegnet.
Die Pfarre Odranci zählt 1619 Gäubige. Der Kirche gab die Pfarre 7 Priester, 32 Ordensschwestern und einen ständigen Diakon.

Odranci
The parish and the church of indestructible hope

The village Odranci is first mentioned in the year 1322. The name of the village comes from martyr Adrian (Adrianch). Until the year of 1760 the village Odranci belonged to the old parish Turnišče, later in new founded parish Beltinci and finally in 1944 there was founded an independent Odranci clergy, which became in 1961 independent parish.
Project for the Holy Trinity church was elaborated in 1946 by Plečnik assistant architect engineer Janez Valentinčič, university professor from Ljubljana. But the authority at that time did not wanted to issue a construction permit, it confiscated the whole material for the new church and locked up the parish priest and the members of the church committee.
Because the church couldn’t be built, the parishes build in the year 1950 a wooden church, which served for regular worship for 17 years.
The construction permit for today's church was issued in the year 1964. The authority did not allow the construction of three belfries and other things that would make the church more beautiful. By the construction of the cupola an accident occurred on 14th of March 1966, which caused eight death-victims. Eight Odranci believers became eight spiritual columns of Odranci parish. The columns were named in 2006 after these eight victims.
Odranci church of Holy Trinity is valuable also because of the fresco, which was painted in the years 1968-1972 by academic painter and priest Stane Kregar from Ljubljana. This is by surface his largest work (over 220 m² painted surface). The painting behind the altar was painted in the year 1995 by academic painter Štefan Hauko.
Church organ was produced in the year 1997 by diocese organ workshop in Maribor.
Odranci parish community gathered and spiritually formed the first parish priest msgr. Lojze Kozar (born on 11th of November 1910 in Martinje, died on 29th of April 1999 in Odranci where he is buried). He was also a writer and editor, leader of a choir and all-round cultural worker. Among other he described in the book "Indestructible hope" after war events in Odranci, the construction of the church, the accident, prison, above all but the firm faith of Odranci community. This novel was named by a compatriot professor Jože Zadravec the document of the century.
The wish of the parish priest Lojze Kozar and the Odranci believers throughout the years were always to finish the church. In the jubilee year of 2000, when the Odranci church was pronounced for pilgrimage church, the hope for the finishing of the church started to mature. In 2004 the belfries were built under first construction plans from year 1946. The exterior of the church was also renewed. The surroundings were arranged in the following year and on 22nd of May 2005 the Maribor bishop Dr. Franc Kramberger blessed the belfries and the finished church.
The Odranci parish counts 1619 believers. The parish has given the church 7 priests, 32 nuns, and one permanent deacon.


Odranci
A halhatatlan remény temploma és plébániája

Odranci községet elõször 1322-ben említik a források. A nevét Adrián vértanú után kapta. 1760-ig  a község a turniscei fõplébániához tartozott, utána az új Belticihez, majd 1944-ben lett Odranci önálló lelkészség, majd 1961-tõl önálló plébánia.
A Szentháromság templom terveit már 1946-ban elkészítette Plečnik asszisztense Janez Valentinčič mérnök, ljubljanai egyetemi tanár. A hatóságok akkoriban nem adták ki az építési engedélyt, az építõanyagot elszállították, a plébánost és az egyházközségi képviselõket börtönbe zárták.
Mivel a templomot nem lehetett felépíteni, a hívek 1950-ben építettek egy fatemplomot, amelyben végezték az istentiszteleteket 17 évig.
A mai templom építési engedélyét 1964-ben adták ki. A hatóság azonban nem engedte meg a 3 harang beépítését és még sok dolgot, ami a templomot széppé varázsolhatta volna. A kupola építésénél 1966. március 14-én baleset történt, amely 8 áldozatot követelt. A 8 odranski áldozat lett a plébánia 8 lelki oszlopa. Az áldozatok után nevezték el a templom oszlopait 2006-ban.
Az odranski templom híres a freskói miatt is, amelyeket 1968 és 1972 között festett Stane Kregar akadémiai festõ, pap Ljubljanából. Ez a legnagyobb felületû munkája (több mint 220 m2 festett felület). Az oltár mögötti képet Stefan Hauko festette 1995-ben.
Az orgona 1997-ben készült el a maribori püspöki orgonamûhelyben.
Az odranski plébániát egybegyûjtötte és lelkileg vezette  annak elsõ plébánosa msgr. Lojze Kozar (1910-ben született Martinjeben, meghalt 1999 április 29-én Odranciban, ahol el is van temetve). Író és szerkesztõ is volt, énekkarvezetõ, a kultúra minden területén dolgozott.  Halhatatlan remény címû könyvében leírja a háború utáni eseményeket, az odranski templom építését, a balesetet, a börtönt, és fõként az odranski hívek kitartó hitét. Ezt a regényt Jože Zadravec professzor az évszázad írásának nevezte.
Lojze Kozar és a közösség vágya az volt, hogy a templomot befejezzék. A 2000. jubileumi esztendõben beérett ez a várakozás, amikor a templom megkapta a zarándokhely címet. 2004-ben elkészültek a harangok az eredeti, 1946-ban készített tervek alapján. A templom belsejét is felújították. A következõ évben a templom környékét tették rendbe és 2005. május 22-én a maribori püspök, Franc Kramberger megáldotta a harangokat és a kész templomot.
Az odranci plébániához 1619 hívõ tartozik. A plébánia adott az egyháznak 7 papot, 32 szerzetest és 1 állandó diakónust.

Lesena cerkev v Odrancih

Odranska duhovnija je bila ustanovljena 1.10.1944. Naslednje leto je prišel v Odrance Lojze Kozar z nalogo, da vodi gradnjo cerkve in organizira življenje župnijske skupnosti. Ker pa oblast ni dovolila zidati cerkve, so se verniki leta 1949 odločili, da si postavijo začasno leseno cerkev.
21. julija 1950 so po mnogih prošnjah dobili dovoljenje. 8. oktobra 1950 je bil blagoslovljen prostor za leseno cerkev, sredi novembra pa je bila cerkev že postavljena in pokrita. Na 3. adventno nedeljo, 17. decembra 1950, je bila prva maša, čeprav cerkev še ni bila opremljena in ne blagoslovljena.
11. februarja 1951 je bil blagoslovljen križev pot. Ing. arh. Valentinčič je naredil načrt za oltar, izdelal ga je mizar Alojz Sukič v M.Soboti. Nad oltarjem so visele zavese v liturgičnih barvah, podarili so jih rojaki iz Amerike. Slikar Lojze Perko je naslikal oltarno sliko Svete Trojice. Spomladi je bil narejen lesen strop, železne dele je naredil odranski kovač Kalman Casar zastonj, lesene pa je pobarval župnik. Narejen je bil zunanji opaž sten, vmes med notranjimi in zunanjimi deskami je bila nasuta žagovina.
Slovesna blagoslovitev je bila 12. avgusta 1951. Cerkev je blagoslovil kanonik Alojz Ostrc iz Maribora. Tridnevno duhovno pripravo je vodil takratni soboški kaplan Jožef Smej, sedanji mariborski pomožni škof. Odranski verniki so končno dobili svoj dom – cerkev.
Leta 1952 je bilo narejeno betonsko stopnišče pred cerkvijo. Popravili so tudi streho, kajti opeka je bila slabe kakovosti. Pozimi je veter nanosil sneg skozi reže, zato so vse reže zadelali z ilovico. Istega leta so bili narejeni načrti za notranjo opremo cerkve.
Leta 1954 so uredili sobo za verouk na severni strani cerkve (na južni je bila zakristija). Mizar Alojz Sukič je po Valentinčičevih načrtih izdelal prižnico. Stroške je plačal Štefan Virag iz Kanade. Izdelana je bila tudi krstilnica - omara, ki je stala zadaj pod stopnicami na kor.
Zaradi lesne gobe, ki je razžrla steno za oltarjem in velik del severne stene, so leta 1956 morali zamenjati velik del lesenih sten.
Leta 1957 je v cerkvi zasvetila elektrika. Cerkev je dobila kip Brezmadežne. Iz lesa ga je izrezljal France Kralj (denar je zbirala Terezija Zelič r. Gabor med rojaki v Kanadi.)
Leta 1958 je bil blagoslovljen Marijin oltar. Kip vstalega Zveličarja je izdelal France Kralj, plačala ga je Ana Gostan iz Amerike.
Leta 1964 so začeli zidati novo cerkev in jo po nekaj letih dokončali. 16. aprila  1968 so začeli razdirati leseno cerkev. Opremo so prenesli v novo.
Kakšen je bil pomen lesene cerkve za odranske vernike, lahko preberemo v knjigi Lojzeta Kozarja Neuničljivo upanje:
»Čeprav je bila naša cerkev revna, se nam je zelo priljubila. Skromno in ponižno je čepela ob glavni cesti in površni popotnik, ki so ga skrbi vodile mimo in ni niti opazil križa na vrhu skromnega zvonika, jo je imel za skladišče ali pa morda za nekoliko večjo delavnico.
Bila je kakor znamenje takratne Cerkve na Slovenskem, božjega ljudstva v najtežjih časih naše zgodovine, saj je bila slovenska Cerkev tudi revna, zapostavljena in do kraja ponižana… Tudi zaradi ponižanja nam je bil ta naš »bošonti«, kakor smo naši baraki radi rekli, tako zelo drag. Tu smo bili doma, tu je bilo naše pribežališče pred hrupom ateističnega materializma, ki je bil na zmagoslavnem pohodu, verniki pa porinjeni na stran kot drugo ali tretjerazredni državljani…
Ob nedeljah je bila cerkev dvakrat tako polna, da se je vernik le s težavo pokrižal, taka stiska je bila.« (str. 161)

Napovednik


 petek, 16.09.2016 - četrtek, 30.11.2017

Napovednik pastoralnih dogodkov

Vabljeni več ...


 sobota, 02.09.2017 - sobota, 27.01.2018

Molitveni shodi v Turnišču

Molitveni shodi v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču 2017 več ...

Celotni seznam napovedi